»Maryse Condé je velika pripovedovalka zgodb, v katerih opisuje opustošenje, ki ga prinašata kolonializem in postkolonialni kaos, v jeziku, ki je tako precizen kot preplavljen s čustvi.«
»Preostali svet si morda misli, da je človek len, pri tem pa si v resnici ves dan močno zaposlen s tem, da gledaš stran. In le redki so tisti, ki vedo, kako naporno je, da ne gledaš, koliko moči terja, da nogo po vsakem koraku obrišeš v hlačnico, pa vseeno ne počistiš.«
»Kar pisatelji zahtevajo od sebe, se bo pogreznilo kot sveder, da bi sprostilo močen začetni curek ustvarjalnosti, preplavilo cenzorje, zakonike očistilo pornografije rasističnih in seksističnih zakonov, odplaknilo verske razlike, pogasilo napalmske bombe in metalce ognja, z zemlje, iz morja in zraka odplavilo onesnaženje in spodbudilo človeška bita, da bi se od časa do časa iz gole radosti veselila poletja.«
»Med vsemi različnimi načini, kako začnete knjigo, ki so danes v rabi po vsem znanem svetu, je moj način nedvomno najboljši in prepričan sem, da je tudi najbolj pobožen, zakaj jaz začenjam tako, da napišem prvi stavek, za drugega pa se zanašam na vsemogočnega Boga.«
»Miselna policija Velikega brata ustrahovane državljane prisili v 'dvojno razmišljanje', hkratno vero v več protislovnih konceptov, kot je npr. geslo 'Vojna je mir, svoboda je suženjstvo.'«
»Čarobni zimzeleni gozd je več kot alegorija; je mitski kraj ... Mitsko-pravljični kronotop čarobnega gozda je zamejen z magičnim risom – reko časa in štirimi živalskimi varuhi, ki so hkrati ugrabitelji, saj so otroke iztrgali iz njihovih dotedanjih življenj. V čarobnem gozdu so otroci zunaj nevarnosti, ki jih je pripeljala tja, a obenem ujetniki, čeprav jim nihče ne prepoveduje, da bi odšli ... Lisičja luna iz skrajno bolečih stvari stke gozd besednih podob, ki je temen, topel, globok in zdravilen.«
»Med kakovostnimi besedili je žirija poudarila tudi tematiko socialne občutljivosti, ki jo razvijajo avtorice in avtorji v različnih književnih vrstah in je 'v zadnjem času še kako pomembna za človečnost, premagovanje ekonomske neenakosti, demokratičnost in vključujočo družbo'.«
»Razlogi za to so v glavnem posledica znane izmuzljivosti J. D. Salingerja. Pisatelj je bil izredno zadržan in se je izogibal kakršni koli obliki publicitete, zlasti uporabi kakršnega koli biografskega gradiva za promocijo svojega dela.«